AFLATOKSINI

Aflatoksini se večinoma pojavljajo v deželah s tropskim ali subtropskim podnebjem, zato je v Evropi dolga leta vladalo prepričanje, da je potrebno pozornost nameniti predvsem uvoženi hrani in krmi s teh področij: različnim oreščkom, suhemu sadju, arašidni moki in koruznemu glutenu. Leta 2003 so pojav aflatoksinov prvič opisali blizu nas, v Italiji. Večina vzorcev mleka je vsebovala aflatoksin M₁ v koncentracijah nad dovoljeno mejo, kot razlog pa so navajali ekstremno visoke poletne temperature, sušo in škodljivo delovanje insektov. Podobne razloge navajajo tudi v državah, kjer se aflatoksini pojavljajo v letošnjem letu. Strokovnjaki poudarjajo, da je v takšnih letih izredno pozornost potrebno nameniti dobri kmetijski in skladiščni praksi. Zaenkrat velja prepričanje, da je aflatoksine z omenjenimi ukrepi ter z rednim izvajanjem laboratorijskih analiz mogoče obvladovati.

Poglavitni tarčni organ aflatoksinov so jetra. Dolgotrajna izpostavljenost živali nizkim koncentracijam aflatoksinov je povezana s poškodbami in/ali tumorji na jetrih, slabšo klavno kakovostjo, večjo dovzetnostjo za bolezni, manjšim izkoristkom krme, teratogenostjo in pri perutnini tudi s slabšo kvaliteto jajčne lupine. Pri ljudeh kronično izpostavljenost aflatoksinom povezujejo s številnimi obolenji, ki so zaradi pogostejšega pojavljanja aflatoksinov v manj razvitih deželah tam tudi opisana: Reyev sindrom, kronični gastritis in kvašiorkor. Prav tako so v teh področjih poznane akutne zastrupitve, ki nastanejo zaradi zaužitja velikih koncentracij aflatoksinov s hrano.

Glede na navedeno je razumljivo, da v EU obstajajo predpisi, v katerih so navedene dovoljene vrednosti za vsebnost aflatoksinov v različnih oreščkih, suhem sadju, začimbah, žitih ter tudi v krmi za živali in v surovem mleku (Uredba komisije (EU) št. 165/2010 z dne 26. februarja 2010 o spremembah Uredbe komisije (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih glede aflatoksinov). S takšnimi ukrepi se ščiti zdravje potrošnikov.

Obstajajo različne kemijske analizne metode, s katerimi določamo koncentracijo aflatoksinov v vzorcih. V laboratoriju Inštituta za higieno in patologijo prehrane živali imamo z določanjem mikotoksinov dolgoletne izkušnje, saj smo se s tem področjem začeli ukvarjati že pred 40. leti. Z akreditiranimi analiznimi postopki z uporabo tekočinske kromatografije (HPLC) določamo aflatoksine v surovem mleku in krmi, kjer so podane zakonske omejitve. Akreditirane imamo tudi postopke za določanje aflatoksinov v nekaterih mlečnih proizvodih, jetrih in jajcih, na željo stranke pa jih določimo tudi v mesu.

Doc. dr. Breda Jakovac Strajn, dr. vet. med

VIR: http://www.vf.uni-lj.si/vf/index.php/si/zacetna-stran?id=683:aflatoksini